Kaj je trajnost, dvanajsti cilj agende ZN 2030: Trajnostna proizvodnja in potrošnja

L 'Agenda Združenih narodov 2030 Postavljeno je kot globalni cilj »zadovoljevanja potreb sedanje generacije brez ogrožanja potreb prihodnje generacije« je to diktat našega časa. Trajnostna proizvodnja in potrošnja, dvanajsti cilj: "Zagotoviti modele trajnostne proizvodnje in potrošnje"

Trajnostna potrošnja in proizvodnja pomenita spodbujanje učinkovitosti virov in energije, trajnostne infrastrukture, pa tudi zagotavljanje dostopa do osnovnih storitev, dostojnih in okolju prijaznih delovnih mest ter boljše kakovosti življenja za vse. Njeno izvajanje prispeva k uresničevanju celovitih razvojnih načrtov, k zmanjšanju prihodnjih gospodarskih, okoljskih in socialnih stroškov, k izboljšanju konkurenčnosti gospodarstva in k zmanjševanju revščine.
Cilj potrošnje in trajnostne proizvodnje je "narediti več in bolje z manj", povečati koristi v smislu blaginje, ki izhajajo iz gospodarskih dejavnosti, z zmanjšanjem porabe virov, degradacije in onesnaževanja v celotnem proizvodnem ciklu, s čimer se izboljša Kakovost življenja. To vključuje različne zainteresirane strani, vključno s podjetji, potrošniki, oblikovalci politik, raziskovalci, znanstveniki, trgovci na drobno, mediji in agencijami za razvojno sodelovanje. Za to je potreben sistematičen in kooperativen pristop med subjekti, dejavnimi v dobavnih verigah, od proizvajalca do potrošnika. To zahteva tudi vključevanje potrošnikov v pobude za ozaveščanje potrošnikov in trajnostni življenjski slog, zagotavljanje ustreznih informacij o standardih in oznakah ter njihovo vključevanje med drugim v trajnostna javna naročila.

Dejstva in številke

• Vsako leto približno tretjina proizvedene hrane, kar ustreza 1,3 milijarde ton, vredne približno bilijon dolarjev, konča v smeteh potrošnikov in trgovcev ali pa se pokvari zaradi transportnih sistemov ali neustreznih kmetijskih praks.
• Če bi svetovno prebivalstvo uporabljalo varčne žarnice, bi prihranilo 120 milijard dolarjev na leto
• Če bi svetovno prebivalstvo do leta 9,6 doseglo 2050 milijarde letno, bi potrebovali tri planete, da bi zadovoljili povpraševanje po naravnih virih, ki so potrebni za vzdrževanje sedanjega načina življenja.

1. Acqua

• Manj kot 3 odstotke svetovne vode je pitne, od tega je 2,5 odstotka zamrznjene na Antarktiki, Arktiki in ledenikih. Človeštvo se mora torej zanašati na 0,5 odstotka, da bi zadostilo potrebam človeka in ekosistema po pitni vodi.
• Človek onesnažuje svetovno vodo hitreje kot ima naravna sposobnost regeneracije in čiščenja vode v rekah in jezerih
• Več kot milijarda ljudi še vedno nima dostopa do varne vode
• Prekomerna poraba vode prispeva k svetovnemu vodnemu stresu
• Voda je brezplačna dobrina, vendar je infrastruktura, potrebna za njen transport, draga.

2. Energija

• Kljub tehnološkemu napredku, ki je spodbudil povečanje energetske učinkovitosti, bo poraba energije v državah OECD do leta 35 še naprej rasla za dodatnih 2020 %. Poraba energije v podjetjih in domovih je drugi največji sektor za prometom s povečanjem porabe energije
• Leta 2002 je avtomobilska zaloga v državah OECD znašala 550 milijonov vozil (od tega je 75 % osebnih avtomobilov). Do leta 2020 se pričakuje 32-odstotno povečanje lastniških vozil. V istem obdobju se pričakuje 40-odstotno povečanje prevoženih kilometrov z motornimi vozili, skupaj s potrojitvijo svetovnega zračnega prometa
• Gospodinjstva porabijo 29 % svetovne energije in prispevajo k 21 % emisij CO2
• Leta 2013 je petina celotne svetovne porabe energije izvirala iz obnovljivih virov.

3. Hrana

• Medtem ko se pomemben vpliv na okolje v živilskem sektorju pojavi že v proizvodnih fazah (kmetijstvo in agroživilski sektor), družine vplivajo na ta vpliv z izbiro hrane in navadami. To pa vpliva na okolje s porabljeno energijo za proizvodnjo hrane in nastajanjem odpadkov
• Vsako leto se zavrže 1,3 milijarde ton hrane, medtem ko skoraj milijarda ljudi trpi zaradi podhranjenosti, druga milijarda pa je lačnih.
• Prekomerno uživanje hrane škodljivo vpliva na naše zdravje in okolje
• 2 milijardi ljudi po vsem svetu ima prekomerno telesno težo ali debelost
• Pojavi degradacije tal, sušenja zemlje, netrajnostne rabe vode, prekomernega izkoriščanja ribolova in degradacije morskega okolja zmanjšujejo sposobnost naravnih virov za proizvodnjo hrane
• Živilski sektor predstavlja 30 % celotne porabe energije in je odgovoren za 22 % emisij toplogrednih plinov.

Cilji

12.1 Izvajati desetletni okvir programov za trajnostno potrošnjo in proizvodnjo, ki vključuje vse države, z razvitimi državami na čelu, vendar ob upoštevanju razvoja in zmogljivosti držav v razvoju.

12.2 Do leta 2030 doseči trajnostno upravljanje in učinkovito rabo naravnih virov

12.3 Do leta 2030 prepoloviti svetovno količino živilskih odpadkov na prebivalca na maloprodajni in potrošniški ravni ter zmanjšati izgube hrane v proizvodnih in dobavnih verigah, vključno z izgubami po žetvi.

12.4 Do leta 2020 doseči okolju prijazno ravnanje s kemikalijami in vsemi odpadki v njihovem življenjskem ciklu v skladu z dogovorjenimi mednarodnimi okviri ter občutno zmanjšati njihovo izpuščanje v zrak, vodo in tla, da čim bolj zmanjša njihov negativen vpliv na zdravje ljudi in okolje.

12.5 Do leta 2030 bistveno zmanjšati nastajanje odpadkov s preprečevanjem, zmanjševanjem, recikliranjem in ponovno uporabo

12.6 Spodbujati podjetja, zlasti velika večnacionalna podjetja, da sprejmejo trajnostne prakse in vključijo informacije o trajnosti v svoja letna poročila.

12.7 Spodbujanje trajnostnih praks javnega naročanja v skladu z nacionalnimi politikami in prednostnimi nalogami

12.8 Do leta 2030 zagotoviti, da bodo vsi ljudje povsod po svetu imeli ustrezne informacije in pravo zavest o trajnostnem razvoju in življenjskem slogu v sozvočju z naravo.

12.a Podpora državam v razvoju pri krepitvi njihovih znanstvenih in tehnoloških zmogljivosti, da bi dosegli bolj trajnostne vzorce potrošnje in proizvodnje

12.b Razviti in izvajati orodja za spremljanje vplivov trajnostnega razvoja na trajnostni turizem, ki ustvarja delovna mesta in spodbuja lokalno kulturo in izdelke

12.c Racionalizirati neučinkovite subvencije za fosilna goriva, ki spodbujajo potratnost, z odpravo izkrivljanja trga v skladu z nacionalnimi okoliščinami, vključno s prestrukturiranjem davčnih sistemov in postopno odpravo morebitnih škodljivih subvencij, da se odraža njihov vpliv na okolje, ob upoštevanju posebnih potreb in pogojev držav v razvoju in zmanjšanje možnih negativnih učinkov na njihov razvoj, da bi zaščitili revne in najbolj prizadete skupnosti.

Ercole Palmeri: Zasvojen z inovacijami

[ultimate_post_list id=”16641″]